Slovenski kraji spomina

Pojmi, teze in perspektive zgodovinskih raziskav

  • Sašo Jerše
Ključne besede: zgodovina, spomin, kraji spomina, historična epistemologija, 20. stoletje, 21. stoletje

Povzetek

Eden izmed osrednjih javnih diskurzov sodobnih evropskih političnih skupnosti je tudi diskurz spominjanja, katerega osrednje sporočilo je, da brez spomina na preživeto trpljenje obstaja nevarnost, da se le-to ponovi. Zgodovini, znanosti o preteklosti, se pri tem pripisujeta pomembni, celo aktualistični vloga in naloga: zgodovina, znanost o preteklosti, v spominskem diskurzu postane pripoved o prihodnosti za sedanjost, kar pa je izrazit fenomen modernih in postmodernih družb.

Vsakokratni spominski diskurz sestavljajo kulturnozgodovinski ter oblastni gradniki, ki jih je francoski zgodovinar Pierre Nora poimenoval „kraji spomina“. Brez da bi se razprava mogla izčrpno posvetiti vsem posameznim vidikom slovenskega nacionalnega pomnenja, ki jih je potrebno upoštevati pri ugotavljanju slovenskih „krajev spomina“, v razpravo ponuja osnutek njihovega izbora, ki jih deli v sedem sklopov, v katerih je, rečeno z Norajem, spominsko ma- terializirana slovenska nacija: (I.) simboli, (II.) dogodki, (III.) kraji, (IV.) ljudje, (V.) stvaritve, (VI.) dosežki ter (VII.) dediščine, tradicije in identitete.

Objavljeno
2017-05-01
Rubrike
Razprave