Valvasorjevi stiki in ukvarjanje s Koroško

Povzetek

Poleg rodne Kranjske je bil polihistor Janez Vajkard Valvasor (1641–1693) od vseh dežel najbolj povezan s Koroško. Med skupno devetimi knjižnimi deli, ki jih je podpisal kot avtor ali izdajatelj, se namreč na to deželo nanašajo tri, prav toliko kot na Kranjsko. Prispevek se ukvarja predvsem z okoliščinami njihovega nastanka, ki so bile doslej precej prezrte. Valvasor je severno sosedno deželo obravnaval neprimerno manj temeljito in manj obsežno kot Kranjsko. Njegov največji izvirni prispevek so bakrorezne upodobitve koroških krajev, ki so v veliki večini nastale na podlagi Valvasorjevih lastnoročnih skic. Od koroških deželnih stanov je lahko pričakoval precej manjšo fi nančno podporo kakor od kranjskih, ki so izdatno fi - nancirali Slavo vojvodine Kranjske (1689), medtem ko je Popolna topografi ja Koroške (1688), Valvasorjevo glavno Koroški posvečeno delo, po vsem sodeč izšla brez stanovske gmotne podpore. Njegov najpomembnejši podpornik in zagovornik med Korošci je bil zgodovinar Albert Reichart, opat benediktinskega samostana v Št. Pavlu v Labotski dolini.