Slovenščina v uradih in v uradni publicistiki od srede 18. do srede 19. stoletja

Avtorji

  • Vlado Valenčič

Ključne besede:

slovenščina, slovenski jezik, 18. st., 19. st., uradovalna slovenščina

Povzetek

Sredi 18. stol. organizirana državna oblastva so prišla pri uradnem poslovanju v neposreden stik s prebivalstvom. V deželah, kjer so živeli Slovenci, ki niso bili vešči nemškega uradnega jezika, se je pokazala potreba po nastavljanju slovenščine zmožnih uradnikov. V istem času so začeli prevajati in objavljati posamezne patente in vladne naredbe v slovenskem jeziku. Večji obseg je uradna publicistika v slovenščini dobila šele po francosko-avstrijskih vojnah. Slovenščina je ostala v državnih uradih omejena na ustno občevanje; kot zunanji uradni jezik v pismenem občevanju s strankami se ni uveljavila, ker je urudniki povečini niso toliko obvladali. Tudi so oblastva njeni uporabi nasprotovala. Ob revoluciji leta 1848 so Slovenci zahtevali uvedbo slovenščine kot uradnega jezika, vendar s to zahtevo takrat niso uspeli.

Prenosi

Objavljeno

1977-01-01

Številka

Rubrika

Razprave