Uporaba arheoloških najdb in zgodovinskih virov pri srednjeveškem zgodovinskem raziskovanju (na primeru Bleda in razvoja tamošnjega briksenskega gospostva)
Ključne besede:
Bled, arheologija, zgodovinski viri, zgodnji srednji vek
Povzetek
Avtor skuša s pomočjo metode povezovanja pisanih in tvarnih virov razrešiti vprašanje naselbinske kontinuitete vasi okrog Blejskega jezera na prehodu iz 10. v 11. stoletje, na prehodu iz staroslovanske-predfevdalne v fevdalno družbo. Pri tem ugotovi, da vasi (Grad—Pri lipi, Želeče, Rečica— Grimščice) z zelo zgodnjo omembo v pisanih virih, s staro tlorisno zasnovo, v katerih se omenjajo slovenski svobodnjaki (kosezi) ter s tikoma ob starem vaškem jedru ležečim staroslovanskim grobiščem, živijo neprekinjeno še iz staroslovanske dobe. Razpravo zaključuje prikaz postopnega teritorialnega razvoja blejskega briksenskega zemljiškega gospostva do leta 1253. Začetek gospostva je temeljil na propadu staroslovanskih predfevdal-nih družbenih struktur.
