Narodnostno stanje in slovensko-nemška etnična meja na Štajerskem kot dejavnik osvoboditve severovzhodne Slovenije 1918/1919

Povzetek

Odločitev o dokončni priključitvi južnega — slovenskega dela Štajerske Jugoslaviji (s senžermensko mirovno pogodbo 1919) je temeljila na štirih zgodovinskih temeljih. Najprej na dejstvu, da je bilo mariborsko okrožje sredi 19. stoletja urejeno kot slovensko in da je bil 1859 prestavljen v Maribor sedež slovenske lavantinske škofije. Od taborskega do deklaracijskega gibanja se vleče razvoj močnega slovenskega narodnega gibanja. Oborožena akcija pod Maistrovim vodstvom in predvsem francoska podpora na mirovnih pogajanjih sta v zaključni fazi prispevali k omenjeni odločitvi. Razprava analizira predvsem etnično stanje v letih 1848—1910.